Ivan Minatti - Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad,pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se, lačna, nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš,

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice nemoči-

nekje vendar mora biti zanjegnezdo miru in nežnosti -,

nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen

ker drevesa in trave vedo za samoto-

kajti koraki vselej odidejo dalje,

pa čeprav se za hip ustavijo -,

ker reka ve za žalost-

če se le nagne nad svojo globino -,

ker kamen pozna bolečino-

koliko težkih nogje že šlo čez njegovo nemo srce -,

nekoga moraš imeti rad,

nekoga moraš imeti rad,

z nekom moraš v korak,v isto sled -

o trave, reka, kamen, drevo,molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,

dobra, velika bitja,

ki spregovore samo,

kadar umolknejo ljudje.

To pesem obožujem že od osnovne šole... Izborila si je prostor v srcu in tega koščka ji nihče ne bo mogel vzeti... Veliko poezije si je našlo svoj prostor v meni, a ta je tista, ki si jo podzavestno pogosto ponavljam... Prinese mi nek notranji mir in poveže me z vsem kar me obdaja... Upam, da bo tudi vam tako všeč kot meni....

Želim vam lep jesensko-zimski dan....