sound of silence

Angelski keksi

Včeraj sem imela en tak dan.... tak ko vreme.... Mogoče zato, ker imam spet asistentko na bolniški, ali pa zato ker vedno znova ugotavljam, da ne maram svoje službe, da so šipe za oprat in da zunaj vlada novembrsko vreme... No, na kratko sem imela depro dan...
In kaj si dekleta zaželimo, ko imamo depro dan?
Ja, nekaj sladkega, a ne?
Parkirala sem se pred polico s sladkarijami v DM-ju in razmišljala kaj bi...Nobena od tistih klasičnih sladkarij mi ni dišala... Potem sem opazila malo rdečo škatlico, ki se mi je prijazno smejala (ja, tudi škatle se smejejo, da veš!)...
Angelski keksi.... Pred nekaj tedni sem v eni reviji prebrala članek o teh malih cukrčkih...In ker sem radovedne sorte... No, cena ni bila ravno prijazna, ma....
In tako sem prišla domov.... Odprla škatlo (vmes sem pogruntala še, da sem kupila florentince), odvila celofan in zagrizla v prvi piškotek...
Res so angelski.... hrustljavo doživetje iz mandljev, pistacij, rjavega sladkorja in meda... ne preveč sladki, a dovolj, da ti pripeljejo nasmeh nazaj na obraz... Že po prvem sem bila spet boljše volje... Po drugem pa itak.... Stvarca je sicer precej nasitna, tako da imaš dva dovolj....
Torej drage damice... Ko vas preganja depro in ne veste kaj bi, so angelski keksi prava odločitev... Just my 2 cents....

Ma kako sem jst ratal velik....

Se me še spomniste? Jaz sem mali mucek Spillo... No, nekoč sem bil mali... Zdaj imam 9kg in veselo poležavam na kavču.... Obožujem tiramisu... in spanje.... Sicer pa se zelo rad podim tudi za ptički po drevesih....Ma vam povem... Ga ni lepšega kot jutranji sprehod, obilen zajtrk (0,5l mleka, vriskas papica (ki jo by the way kradem kot sraka vsakič, ko me nihče ne gleda) in.... mini košček tiramisuja) ter poležavanje na kavču oziroma postelji.... Če pa najdem kakšno škatlo oziroma škatli podoben predmet, je pa itak ZAKON!

No, zdaj grem pa nazaj pančat... rabi baje moja človeška mama, k tle gor ponavadi piše, računalnik....

Ma kakuuu sem jst lep in puffy..... Mauuuuuu!!

Just a bla bla moment

Dolgočasim se.... rejsnu....

Vikend, ponedeljek in torek sem preživela doma doma in nato v torek zvečer zatežila v nulo, da hočem domov.... No, v Šmarje... Nisem več vajena bit doma doma.... enostavno se ne vem kam dat... in še sitna sem bila kot mali dojenčki, ker nisem par noči nič spala... tista moja postelja je way too much trda... resno... še na tleh je po moje bolj mehko...

Mislim, da so naši ostali rahlo slabo, ker nisem hotela ostat tam kljub temu, da sem bila (sem še) bolna za znoret.... Ma kaj čmo... tudi spat je treba...

In tako sem zdaj že dva dni doma,... No, v Šmarjah...

Mi je prow lepo vam povem... Danes me sicer preplavlja nek zdolgočasen občutek, ma po moje je krivo vreme...

Jutri bi morala na moj prvi resni bonsai tečaj.... Pa ne bo nič... Buuuu... Bom morala naslednji teden vsa drevesa tovorit v Trst.... Da jih tam pogledajo in pregledajo ter mi svetujejo....

Trenutno itak nisem za na tečaj... Me je ta prehlad tako zdelal, da še papirja ne morem prerezat, kaj šele vejo....

Naslednji mesec grem v nabavo orodja... Mislim, da lahko kar takoj rečem pa pa vsaj enim 200 evrom... za par osnovnih kosov, da ne bo pomote... Če bi zbirala kar mi je lepo, bi bila ob 500 in več.... Vedno bolj prihajam do spoznanja, da sem si zbrala malo drag hobby.... sigh sigh....

Kupi revij z opremljevalsko in arhitekturno tematiko se kopičijo po stanovanju... Idej je toliko, da ne vem kaj bi.... A podoba je vedno bolj jasna v glavi.... In seveda.... bo stanovanje polno bonsajev....

Grem risat, pit, jest, googlat, barvat, kracat in brat.... Vrstni red ne bo obvezno ta....

Bodite v zenu

Spet... ma je....bela cesta

Ma joj no,.... to leto se je pa res začelo nagravžno.... Prve tedne januarja sem smrkala, kihala, prhala in kuhala... potem je bilo cela 2 tedna vse ok.... In zdaj spet... jovo na novo.... Spet me kuha in spet prham... tokrat veliko bolj kot prvič... In to me jezi.... zelo zelo....

Sitna sem tako, da grem kar sama sebi na živce.... Moj dragi bi si zaslužil svetniški sij sam zato, ker me prenaša...

Včeraj sva si privoščila res lep romantični večer... V taki lepi romantični gostilni... Ob svečkah, izbrani glasbi in okusni in predvsem lepi hrani.... Res sva se imela lepo...

Potem pa me sredi noči začne grabit kašelj in kuhat vročina... tisti zoperen kašelj in tista idiotska vročina.... Tako me je zakuhalo, da sem začela sanjat, da gori... No, in potem sva preostanek noči...do zgodnjega jutra... stiskala, kašljala, pila čaje, dihala, se trudila dihati, itd....

Sraje res...

Danes sem na šihtu... Bilo je treba nujno neke stvari poštimat... Diham še vedno na škrge in utujena sem tako zelo, da me sploh ne gane to, da me je šef že 5x klical.... Še malo bom tle... potem pa grem, ker ne morem več... Upam, da bodo litri čaja in pumpice (ki so spet prišle v uporabo po 10-h letih) čez vikend umirile stvari... Me namreč že vse boli...

In... aja....

A sem vam že povedala, da sem sitna? Sitna?! SITNA!? SitniSSIma!!!

Vse naj naj Nijeve :)

Because you are simply the top of the world.... Vse naj naj mala.... Ves, da ti zelim le vse najlepse.... A big big hug