Angelski keksi

Včeraj sem imela en tak dan.... tak ko vreme.... Mogoče zato, ker imam spet asistentko na bolniški, ali pa zato ker vedno znova ugotavljam, da ne maram svoje službe, da so šipe za oprat in da zunaj vlada novembrsko vreme... No, na kratko sem imela depro dan...
In kaj si dekleta zaželimo, ko imamo depro dan?
Ja, nekaj sladkega, a ne?
Parkirala sem se pred polico s sladkarijami v DM-ju in razmišljala kaj bi...Nobena od tistih klasičnih sladkarij mi ni dišala... Potem sem opazila malo rdečo škatlico, ki se mi je prijazno smejala (ja, tudi škatle se smejejo, da veš!)...
Angelski keksi.... Pred nekaj tedni sem v eni reviji prebrala članek o teh malih cukrčkih...In ker sem radovedne sorte... No, cena ni bila ravno prijazna, ma....
In tako sem prišla domov.... Odprla škatlo (vmes sem pogruntala še, da sem kupila florentince), odvila celofan in zagrizla v prvi piškotek...
Res so angelski.... hrustljavo doživetje iz mandljev, pistacij, rjavega sladkorja in meda... ne preveč sladki, a dovolj, da ti pripeljejo nasmeh nazaj na obraz... Že po prvem sem bila spet boljše volje... Po drugem pa itak.... Stvarca je sicer precej nasitna, tako da imaš dva dovolj....
Torej drage damice... Ko vas preganja depro in ne veste kaj bi, so angelski keksi prava odločitev... Just my 2 cents....