Megla...

Megleno jutro... meglen dan... in še bolj meglen večer... Danes sem se tudi jaz le megleno vlekla okrog... zjutraj sem komaj komaj uspela odpret oči in če ne bi bilo mrzlega tuša (topla voda zjutraj je le utopia - centralne namreč ne smem zaštartat pred 6:30 in v 30 min se voda ne segreje dovolj za vroč tuš) bi verjetno cel dan kar prespala... Moj nos se je odločil, da bo puščal, kihal in smrkal... in družbo mu je prišel delat še prijatelj kašelj-.... Juhu juhu! ...

V službi sem se spet lotila dela, ki ni moje... Ne zato, ker bi bila tako zelo altruistična ampak zato, ker vem, da me bo januarja, ko bo čas za bilance, nekdo itak prosil, da je naredim... Torej, bolje delat sproti... Ko je bil čas za kavo, so v zasedi name čakali nekateri zaposleni in se odločili, da bodo svojo jezo do našega šefa stresali kar name kljub temu, da dobro vejo, da ne morem narediti nič razen, da jih poslušam (njihove pritožbe in tožbe sem že toliko krat predstavila šefu, da sem potrošila sedem letne zaloge besed in prepričevanja).... Rezultat? Veliko slabe volje, močan glavobol in še večja jeza do šefa - tokrat z moje strani. Dovolj mi je že tega, da sem postavljena za strelovod-.... Poslušat jih morem tako ali tako iz vseh strani in ko mu predstavim problem, jih slišim še z njegove strani...

Počasi imam res že vsega dovolj... Kako lahko delaš v službi, kjer nimaš med sodelavci niti ene oporne točke? Če ne bi bilo tega prekletega denarja brez katerega se žal ne da živet, bi poslala k vragu vse skupaj.... Ah, dosti mam vsega...

Zdaj si grem skuhat čaj in počakam, da se vrne moj dragi... upam, da me bo vsaj on spravil v dobro voljo....