Fabio

Zanimivo... Včeraj zvečer sem se dolgočasila pred tv-jem, medtem ko je moj dragi veselo sedel za računalnikom (včasih sem prav ljubosumna na to grdo škatlo)... No skratka... Nekej sem brkljala po telefonu in naletela na cifro od enega kolega, ki sem ga že davnega leta 2002 spoznala na-takrat-še-zelo popularnem Mircu... Zelo simpatičen fantina je ta Fabio ni kej... Italijan, iz Rima (ja vem, da sem mahnjena na italijane)... Dolgo sva ircala, dokler se nama je marca 2004 (ko sva se z G vračale iz Calabrije - to zgodbo vam povem drugič) celo uspelo srečat na rimskem letališču... VesnaG se verjetno spomne kakšne kolobocije smo zganjali, da sva se uspela videt... Oba sva bila zelo vesela srečanja, dvomim pa, da so bili istega mnenja tudi potniki na letalu, ki je čakalo, da se še jaz spravim nanj.... Ne vem zakaj sva se čez nekaj časa čisto izgubila na medmrežju in se v zadnjih dveh letih nisva uspela srečat, oba preveč zaposlena z življenjem... No, včeraj sem ponovno naletela na njegovo številko in mu zaradi ljubega dolgočasja (malo pa tudi zaradi nostalgije) poslala sms.... pozno ponoči je odgovoril... Zjutraj sem vsa zaspana presenečeno brala sporočilo... Danes popoldne sva se spet srečala na spletu in klepetala, obujala spomine na stare čase.... Ni kaj... net je res lušna zadeva...
Danes sem torej dobre volje...