Kufri gor, kufri dol....

Evo mene spet doma v moji preljubi hišici na deželi... Res sem jo pogrešala v preteklem tednu in tudi če se ne še najbolje počutim, nisem zdržala več doma doma... Kot sem napisala v prejšnjem postu, je pri nas doma trgatev, tako da je direndaj in pol... Rabim prit še malo k sebi in to mi bo ratalo le tukaj (ali na kakšnem samotnem otoku tam daleč daleč)... Ko sva se odpravljala iz Gorice, je bil avto naložen do vrha... Potovalka, oprano perilo, razne odejice in odeje, kilogrami mačje hrane, pa seveda mačke v svojih novih potovalnih torbicah... in še in še... Bilo je videt kot, da bi odhajala po mesecih... s tem, da sva skoraj vso mačjo kramarijo pustila doma (Aja mama... v soboto pridemo spet na obisk :) )...Saj ni bilo tako slabo bit doma...sam po enem določenem času se pač naveličaš...

Še vedno sem doma na bolniški... in upam, da bom še nekaj časa... Počutim se kot močo vileda za brisat po tleh in v takem stanju se res ne vidim v službi... Sicer pa sem imela te dni precej časa za razmislek in bolj kot sem razmišljala, bolj se mi je jasno kazalo spoznanje, da bo potrebno službo zamenjat... Vem, da je dandanes skoraj nemogoče dobiti službo za nedoločen čas, a potrebno bo poskusit, saj si bom drugače zapravila zdravje in živce... Pač, to delo mi ne leži... oziroma delo že... ne pa ljudje s katerimi delam... Preveč je sranja (oprostite izrazu) tam... In jaz pač ne bom kidala gnoja... Nikoli ga nisem in nikoli ga ne bom... Poleg tega se od mene zahteva, da postanem "žleht"... To pa je enostavno proti vsem mojim načelom... Starši so me vedno učili, da se z lepo besedo in prijaznostjo daleč pride in skoraj vse doseže... Mnogi mislijo sicer, da se z žlehnobo pride še bolj daleč... Ma jaz se trdno držim tistega kar so me naučili in kar sem videla, da res deluje... Žal žleht ne bom nikoli in če je to, da postanem taka edini način, da se uveljavim v tem delovnem okolju, si bom pač poiskala drugo... In začela bom že kar kmalu...No, pa dost o službi... že ob sami misli nanjo, me mine apetit...

V nedeljo pričakujemo pri naši bajti zaključno trgatev... tisto ta fajno...opisano v prejšnjem postu... Mislim, da bova z mojim dragim za ta dogodek spet odracala domov domov... sicer se bova spravila v vinograd samo na žurko (ne rata mi glih bit pokoncu cel dan še) ma tudi to je nekaj ne? Moja draga tašča sicer želi in pumpa, da bi prišla k njej, samo žal tako dolge poti jaz še nisem sposobna speljat... vsaj za zdaj ne... Mogoče kdaj kasneje...No, grem kufre razpakirat in spucat malo bajto... oziroma spucala jo bo moja asistentka... se malo čudno sliši, da bi jo jaz pucala...

Lepo se imejte in uživajte v tem skoraj deževnem popoldnevu (če ste na Primorskem) oziroma v soncu, če ste kje drugje...