Še nekaj dni in ne bo ga več

Minilo je že sto let od mojega zadnjega posta... Ta čas se je zgodilo veliko stvari... Lepih in slabih... Žalostne novice so se kar vrstile, a ne bi preveč o tem... Tisti, ki veste, razumete... Služba mi jemlje vsak prosti trenutek in še v sanjah me mori... Iskanje nove za zdaj ostaja le iskanje.... Pravkar sem prebrala post od G in se oločila, da ji bom speljala zamisel... Naredila bom presek zelo pestrega leta... No, vsaj tistega kar se spomnim...

Torej začnimo...

Januar: selitev, selitve, preseljevanja... Zbogom Ljubljana.... Po šestih letih sem se s težkim srcem poslovila od naše prelepe prestolnice, spokala kufre in odšla polna upov in pričakovanj na novo delovno mesto v Izolo... Z mojim dragim sva začela skupno življenje...

Februar: privajanje na novo okolje poteka počasi... Z Vitkotom si deliva malo sobico v domu in ustrajno iščeva novo gnezdece...

Marec: priprave na sezono... Iskanje stanovanja se nadaljuje... Kofetki, izleti v Ljubljano in vikendi doma...

April: počitnice na jugu Italije, odkrivanje novih krajev, spoznavanje novih ljudi in prijateljev... Spoznanje, da bi s taščo zelo težko shajala v skupnem domu... Konec aprila sva končno našla najin sanjski domek....

Maj: urejanje novega domeka, uvajanje asistentke, začetek sezone in spoznanje, da to delo ni zame...

Junij: najina družinica narase na 4... Pridružita se nama namreč dva mala kosmatinca...

Julij: dela je vedno več, zmanjkuje mi časa za vse... Na obisk pride taščica in pri nama ostane 2 tedna... Preveč...

Avgust: moje zdravje se dokončno pritoži in zahteva, da mu posvetim malo več pozornosti,... Operacija, ki jo tako vstrajno zavračam, je neizogibna...

September: mesec mine v znamenju bolniške... končno sem si lahko malo odpočila, kljub temu, da sem lazila ven in noter iz bolnice... Ugotovila sem, da je ful fino fajn bit doma...

Oktober: prva polovica meseca mine doma na bolniški, drugo polovico pa počasi capljam nazaj v službo... Težko je začeti po tako dolgem času...

November: z Vitkotom si privoščiva teden v Laškem... pustiva se razvajati maksimalno... žal je čas na lepšem prekratek... Po dolgem času spet vidim stare prijatelje...

December: delam, delam in še enkrat delam... Glavo si razbijam s tem kakšna darila kupiti (finance kličejo maščevanje)...

No, v kratkem je to moje leto... Bilo je lepo, uznemirljivo, včasih žalostno... Zgodilo se mi je veliko lepih stvari in dosegla sem nekatere cilje, ki sem si jih zadala... Žal jih je veliko ostalo v predalu v pričakovanju boljših časev... Ne moremo na hitro doseči vrha gora, ki jih je potrebno počasi preplezati... Če brezglavo rinemo z glavo skozi zid, si pridobimo le buške, glavobol in razočaranje... No, meni je uspelo okušati čarovnijo družinskega življenja... Načrti za naslednje leto vključujejo tretjega člana... Upam, da nama bo uspelo ta podvig speljat...

Za zdaj je to vse... Ko popravim računalnik doma, bom bolj ažurna... Obljubim....

Do takrat pa... Ostanite zasneženi