Bed of roses

Sitting here wasted and wounded

At this old piano

Trying hard to capture

The moment this morning I dont know

cause a bottle of vodka

Is still lodged in my head

And some blond gave me nightmares

I think shes still in my bed

As I dream about movies

They wont make of me when Im dead

With an ironclad fist I wake up and

French kiss the morning

While some marching band keeps

Its own beat in my head

While were talking

About all of the things that I long to believe

About love and the truth and

What you mean to me

And the truth is baby youre all that I need

I want to lay you on a bed of roses

For tonite I sleep on a bed on nails

I want to be just as close as the holy ghost is

And lay you down on bed of roses

Well Im so far away

That each step that I take is on my way home

A kings ransom in dimes Id given each night

Just to see through this payphone

Still I run out of time

Or its hard to get through

Till the bird on the wire flies me back to you

Ill just close my eyes and whisper,

Baby blind love is true

I want to lay you down on a bed of roses

For tonite I sleep on a bed on nails

I want to be just as close as the holy ghost is

And lay you down on bed of roses

The hotel bar hangover whiskeys gone dry

The barkeepers wigs crooked

And shes giving me the eye

I might have said yeah

But I laughed so hard I think I died

When you close your eyes

Know Ill be thinking about you

While my mistress she calls me

To stand in her spotlight again

Tonite I wont be alone

But you know that dont

Mean Im not lonely Ive got nothing to prove

For its you that Id die to defend

I want to lay you down on a bed of roses

For tonite I sleep on a bed on nails

I want to be just as close as the holy ghost is

And lay you down on bed of roses

Čas

Kako dnevi letijo.... Včasih se mi zdi, da je dan trajal le toliko kot traja vzdih. Dela imam čez glavo in vsak dan se ga najde še več. Čas, ki ga preživim v službi ni več dovolj, da bi postorila vse in tako se vedno pogosteje dogaja, da pišem in ustvarjam stvari za službo še pozno zvečer, ko moj dragi že tiho smrči na fotelju ob meni... In tako bo verjetno tudi danes. Vsakič, ko pride do tega se vprašam, če je vredno... In odgovor je vedno isti... Ni. Ni in ni. A druge poti trenutno še ni. Tudi če jo že dolgo iščem.

Želim si stran in z veseljem bi sprejela ponudbo tašče naj se ji pridružim pri vodenju doma za starejše občane v roj.mestu mojega dragega. In vem, da bom to ponudbo tudi sprejela. Če in ko bo moj dragi tam dobil službo. Ne razumite me napak. Obožujem to deželo in ljubezen do moje družine bi tovrstno odločitev otežila do maksimuma. Res. So pa stvari, ki me dobesedno porivajo po tej poti. Katere stvari so to, vedo tisti, ki so mi blizu... Ostali boste izvedeli. Morda. Nekoč.

Danes je tak lep poletni dan.... No, sedaj je že večer... Medtem ko pišem ta post, skozi okno prihaja omamen vonj jasmina, ki se bohoti na vrtu. In temu vonju se pridružuje še skrivnostno topel vonj pasjonke. Končno uživam v svojem vrtu, saj dobiva obliko, ki je vsaj delno podobna tisti v moji glavi. Sivka, bazilika, rožmarin in žajbelj se tudi že bohotijo na gredicah. Končno moj vrt.

Ko zaprete oči in pomislite na poletje, kaj vidite? Kaj čutite? Kaj slišite in kaj vohate?

Ko pomislim na poletje in poletne večere vidim, slišim, čutim, voham... Dolge sprehode in nežne poljube. Tiho glasbo. Sveče. Potovanja v daljne kraje. Otroški smeh. Morske valove, ki se igrajo s kamenčki. Dotik mehkega vetrčka na od sonca topli koži. Vonj borovcev. Pesem škržatov v gozdu za hišo. Travniško cvetje. Objem. Ljubezen. Toplino. Smeh. Srečo. Magijo. Topel dež. Grmenje. In veliko veliko več...

Puding in kaktus

Boste pomislili kaj za vraga mata skupnega kaktus in puding...

Prav nič...



Oziroma mogoče samo to, da sem si danes oboje zaželela...



In tako sem skuhala puding... taki dober... čokoladen... in polovico mleka sem nadomestila s sladko smetano... No, mogoče mal več kot polovico... In sedaj to sladko okusno čudo čaka v hladilniku pokrito z jagodami, da pride moj cukr domov... Obožuje puding... sploh čokoladnega....



Uspel mi je skoraj tako kot tisti na sliki... Skoraj... Res.... Mogoče bi morala na vrtu nabrat par svežih metinih listov in vrtnic za okras... Pa drugič... Ko bodo cvetele lilije... Bele... Tiste, ki omamno dišijo, ko pade mrak... Kot zdaj dišijo mandarini pod mojo teraso... Ko grem zvečer uživat v sončnem zahodu, me vonj kar ponese v neke eksotične kraje...

In zato sem si kupila kaktus.... Ki spominja na puščavske dune, ko se spuščajo proti morju... Le da moj kaktus rase v roza pesku.... Rožnata peščena plaža... Kot tista na Sardiniji.... Biseru Mediterana.... Mmmm mogoče bi bilo pametno, da dam popravit svojo zapestnico iz roza biserčkov.... Prinaša mi srečo... In diši po tistih čarobnih, brezskrbnih dneh.... Sanjam jih... Vsako noč... In zaželim si večernega sprehoda po Tivoliju.... Kitare pod drevesi v Rožni.... Jutranjega sprehoda po plaži, ko vzhaja sonce.... Želim si odpotovati... in mogoče bom.... Poleti... In vračala se bom le še na obisk.... Da obudim te spomine....

Ah, spet me daje sentimentalizem.... Ni pametno kupovati kaktusov v roza pesku in kuhati pudinga z jagodami....

Aja pa še...

Pred par dnevi je pristala še ena štorklja v naši kompaniji iz študentskih let... Naš Boštjani je namreč tudi postal očka mali Evi... Tudi tej mladi družinici želim vse najlepše in najboljše... Naj vama mala Eva prinese veliko veselih dni... Čestitke, poljubčke in objeme vsem trem...

Danes je prav poseben dan...

... Na svet je namreč pokukala mala Neža, ki bo Primožu in Simoni napolnjevala vsak dan s smehom, veseljem, čarovnijo...

Vsak dan bo poln magije, ko bosta odkrivala prvi nasmeh, prvo čebljanje, prvo besedo...

Čestitke mladi družinici iz vsega srca in dobrodošla Neža!!! (ko boš velika, ti bomo povedali koliko vragolij je naredil tvoj očka, ko smo bili skupaj v študentu)

Primož prepričana sem, da boš super očka...tako kot si super prijatelj...

Objem vsem trem in vsakemu posebej!!

Kr' neki in vse powprek

Ciao baw po dolgem cajtu... so me opozorili, da bi blo fajn, če kaj nakracam tle gor po dolgem cajtu pa sem si danes rekla, da bi blo mogoče res fajn... In evo mene... Torej... zadnje čase sem precej zasuta z delom... Začeli smo namreč sezono in le turistični delavci lahko razumejo kako to zgleda... Dela in organiziranja mam čez glavo in ko pridem domov se mi ne da nič drugega kot sedet na balkončku in uživat v soncu... Ta vikend sem oziroma sva prišla na goriški konec, ker sem imela neke preglede (te stvari običajno opravljam ob vikendih, da mi ni treba manjkat v službi)... V petek zvečer so se naši odločili, da bomo imeli večerjo zunaj in ker je malo pihcalo in ni bilo glih toplo, se je moja malenkost kar fajn nalovila... Že dva dni iščem glas okrog hiše, smrkam in prham... Sploh prhanje oz. kašljanje mi gre na jetra, ker ne spim ne jaz ne moj dragi... Danes sem vstala že ob šestih, da sem šla kašljat drugam in ga pustila spat vsaj nekaj ur v miru... Ah, bo že boljše... enkrat... Doma je vse kot po starem...no skoraj vse... s polno paro se gradi psarna, saj se je moja draga sestrica odločila, da bomo imeli doma vzrejo berenskih planšarjev... prvo leglo pričakujemo 13.maja in za vse, ki vas zanima si lahko našo Ashiko pogledate na njeni spletni strani ... Drugače pa imajo moji tudi ogromno dela z našo staro mamo, saj jo zaradi starostne demence ne morejo spustiti spred oči niti za pet minut... Zdaj, ko sta v penziji in bi lahko oba maksimalno uživala, sta za varuško in verjemite - z otrokom ni toliko dela in stresa... Vem, da se bo komu grdo slišalo, ma upam, da se bo čim prej sprostilo kakšno mesto v domu, saj tako ne bodo mogli več dolgo naprej... Na pomoč s strani strica in tete se seveda ne moremo zanašat, saj jih sedaj, ko bi jih mati najbolj potrebovala, ni ne blizu ne poleg (tistih 5 minut ob nedeljah, ko pridejo na "obisk" ne bom niti štela)... Jah, starost je grda stvar... Ko pa se pojavi še demenca, postane zadeva še bolj grozna... Danes odhajava nazaj na obalo, saj morava jutri oba na šiht... Teden, ki prihaja bo verjetno kar naporen, a upam, da bom lahko vsaj prvega maja doma z dragim... to je namreč edini dan, ko mu ni treba v službo (če ne štejem vikendow)... Moji mačkoni so ratali pravi velikani in vsakič, ko pridem domov domov čas maksimalno izkoristim za crklanje teh dveh cukrov... 1.5. bosta praznovala prvi rojstni dan in zdaj sta že cela fanta... Spillo je scrkljan do konca in njegov dan zgleda približno tako: spanje, crkljanje, papica, crkljanje, spanje, sprehod po balkonu, papica... itd do večera... Bratec Chicco je pa lovec in avanturist... Vsa drevesa okrog bajte so njegova in ravno včeraj me je presenetil z darlom... Prinesel mi je namreč kuščerja in to prav na copate... fejst fant ni kaj...
Novo službo še kar iščem in iščem, a za zdaj brez nekih velikih rezultatov...
Pogodbo za hišico sva podaljšala še za eno leto in tako lahko zdaj vsaj 10 mesecev v miru spim...
No, mislim, da sem skracala vse kar mi je padlo na pamet oziroma skoraj... Zdaj bo počasi čas, da grem zbudit mojega srčka, ker bo drugače prespal kosilo... Kok je catkan, ko spi... Pravi cukr...
Se beremo kmalu upam... Vsem skupaj in vsakemu posebej želim lepe, tople, sproščujoče prvomajske praznike!!!

The Carpenters

Nivi just for you :)