Kr' neki in vse powprek

Ciao baw po dolgem cajtu... so me opozorili, da bi blo fajn, če kaj nakracam tle gor po dolgem cajtu pa sem si danes rekla, da bi blo mogoče res fajn... In evo mene... Torej... zadnje čase sem precej zasuta z delom... Začeli smo namreč sezono in le turistični delavci lahko razumejo kako to zgleda... Dela in organiziranja mam čez glavo in ko pridem domov se mi ne da nič drugega kot sedet na balkončku in uživat v soncu... Ta vikend sem oziroma sva prišla na goriški konec, ker sem imela neke preglede (te stvari običajno opravljam ob vikendih, da mi ni treba manjkat v službi)... V petek zvečer so se naši odločili, da bomo imeli večerjo zunaj in ker je malo pihcalo in ni bilo glih toplo, se je moja malenkost kar fajn nalovila... Že dva dni iščem glas okrog hiše, smrkam in prham... Sploh prhanje oz. kašljanje mi gre na jetra, ker ne spim ne jaz ne moj dragi... Danes sem vstala že ob šestih, da sem šla kašljat drugam in ga pustila spat vsaj nekaj ur v miru... Ah, bo že boljše... enkrat... Doma je vse kot po starem...no skoraj vse... s polno paro se gradi psarna, saj se je moja draga sestrica odločila, da bomo imeli doma vzrejo berenskih planšarjev... prvo leglo pričakujemo 13.maja in za vse, ki vas zanima si lahko našo Ashiko pogledate na njeni spletni strani ... Drugače pa imajo moji tudi ogromno dela z našo staro mamo, saj jo zaradi starostne demence ne morejo spustiti spred oči niti za pet minut... Zdaj, ko sta v penziji in bi lahko oba maksimalno uživala, sta za varuško in verjemite - z otrokom ni toliko dela in stresa... Vem, da se bo komu grdo slišalo, ma upam, da se bo čim prej sprostilo kakšno mesto v domu, saj tako ne bodo mogli več dolgo naprej... Na pomoč s strani strica in tete se seveda ne moremo zanašat, saj jih sedaj, ko bi jih mati najbolj potrebovala, ni ne blizu ne poleg (tistih 5 minut ob nedeljah, ko pridejo na "obisk" ne bom niti štela)... Jah, starost je grda stvar... Ko pa se pojavi še demenca, postane zadeva še bolj grozna... Danes odhajava nazaj na obalo, saj morava jutri oba na šiht... Teden, ki prihaja bo verjetno kar naporen, a upam, da bom lahko vsaj prvega maja doma z dragim... to je namreč edini dan, ko mu ni treba v službo (če ne štejem vikendow)... Moji mačkoni so ratali pravi velikani in vsakič, ko pridem domov domov čas maksimalno izkoristim za crklanje teh dveh cukrov... 1.5. bosta praznovala prvi rojstni dan in zdaj sta že cela fanta... Spillo je scrkljan do konca in njegov dan zgleda približno tako: spanje, crkljanje, papica, crkljanje, spanje, sprehod po balkonu, papica... itd do večera... Bratec Chicco je pa lovec in avanturist... Vsa drevesa okrog bajte so njegova in ravno včeraj me je presenetil z darlom... Prinesel mi je namreč kuščerja in to prav na copate... fejst fant ni kaj...
Novo službo še kar iščem in iščem, a za zdaj brez nekih velikih rezultatov...
Pogodbo za hišico sva podaljšala še za eno leto in tako lahko zdaj vsaj 10 mesecev v miru spim...
No, mislim, da sem skracala vse kar mi je padlo na pamet oziroma skoraj... Zdaj bo počasi čas, da grem zbudit mojega srčka, ker bo drugače prespal kosilo... Kok je catkan, ko spi... Pravi cukr...
Se beremo kmalu upam... Vsem skupaj in vsakemu posebej želim lepe, tople, sproščujoče prvomajske praznike!!!