Že sto let...

No, ni ravno 100 let, je pa skoraj mesec okrog... Jah, ni kaj... Vesna je padla v ustvarjalno luknjo in je doživela svoj prvi pisateljsko-ustvarjalni blackout... A se vam je že kdaj zgodilo, da ste sedeli pred računalnikom in bulili v popolnoma prazen wordov dokument in vam ni uspelo napisati niti ene same vrstice? Grozen občutek, vam rečem. Upam, da se ne bo tako prepogosto pojavljal...

Pa drgač? Kaku ste kej?

Tle na obali ni nič kaj novega...Nas celo malo zebe in to pomeni, da gre sezona h koncu... JUHUUUU! No, pred mano sta še dve skupini ma mislim, da bi moglo it vse gladko... Upam.

Drgač pa z dragim odpeketava v Laško 3.oktobra in bova tam uživala 14 dni.... Ma ku bo fajn... No, moj cukr ne bo z mano celih 14 dni, ker žal ne dobi toliko fraj ma si bomo pa malo delili... Komaj čakam, da se bom lahko malo razvajala na masažah in v topli vodiki v bazenu... Moje mišice že krepko pričakujejo dopust.

Novega se ne dogaja nič posebnega... Trgatev je za nami in vince se že dela v sodih... Letos je blo vse skupej kar en mesec prezgodej... Bo treba Martina prestavit na 11.oktobra kot kaže...

Daje me jesenska lenoba in nimam ravno volje kaj dosti delat... Se pa trudim, da je vsak dan narjeno tisto kar more bit in da me večina lenobe zgrabi doma...

Nič, bežim nazaj delat... Konec coffee breaka...

Lep jesensko morski pozdravček....