Na kratko...

Danes le dve besedi, ker sem rahlo slabe volje... V službi so me spet ob živce spravili in ne da se mi o tem razglebljat... Sprašujem se le, kako lahko delam za tako firmo... Mogla bi se imet bolj rada... Danes sem mogla še podaljšat delavnik... Šele zdaj sem priromala domov... Skuhat nisem uspela nič...

Ah nič, grem ven na pizzo in v kino gledat Fašiste na marsu... (najraje bi tje poslala koga drugega)...

Bodite zeleni...

Megla...

Megleno jutro... meglen dan... in še bolj meglen večer... Danes sem se tudi jaz le megleno vlekla okrog... zjutraj sem komaj komaj uspela odpret oči in če ne bi bilo mrzlega tuša (topla voda zjutraj je le utopia - centralne namreč ne smem zaštartat pred 6:30 in v 30 min se voda ne segreje dovolj za vroč tuš) bi verjetno cel dan kar prespala... Moj nos se je odločil, da bo puščal, kihal in smrkal... in družbo mu je prišel delat še prijatelj kašelj-.... Juhu juhu! ...

V službi sem se spet lotila dela, ki ni moje... Ne zato, ker bi bila tako zelo altruistična ampak zato, ker vem, da me bo januarja, ko bo čas za bilance, nekdo itak prosil, da je naredim... Torej, bolje delat sproti... Ko je bil čas za kavo, so v zasedi name čakali nekateri zaposleni in se odločili, da bodo svojo jezo do našega šefa stresali kar name kljub temu, da dobro vejo, da ne morem narediti nič razen, da jih poslušam (njihove pritožbe in tožbe sem že toliko krat predstavila šefu, da sem potrošila sedem letne zaloge besed in prepričevanja).... Rezultat? Veliko slabe volje, močan glavobol in še večja jeza do šefa - tokrat z moje strani. Dovolj mi je že tega, da sem postavljena za strelovod-.... Poslušat jih morem tako ali tako iz vseh strani in ko mu predstavim problem, jih slišim še z njegove strani...

Počasi imam res že vsega dovolj... Kako lahko delaš v službi, kjer nimaš med sodelavci niti ene oporne točke? Če ne bi bilo tega prekletega denarja brez katerega se žal ne da živet, bi poslala k vragu vse skupaj.... Ah, dosti mam vsega...

Zdaj si grem skuhat čaj in počakam, da se vrne moj dragi... upam, da me bo vsaj on spravil v dobro voljo....

Fabio

Zanimivo... Včeraj zvečer sem se dolgočasila pred tv-jem, medtem ko je moj dragi veselo sedel za računalnikom (včasih sem prav ljubosumna na to grdo škatlo)... No skratka... Nekej sem brkljala po telefonu in naletela na cifro od enega kolega, ki sem ga že davnega leta 2002 spoznala na-takrat-še-zelo popularnem Mircu... Zelo simpatičen fantina je ta Fabio ni kej... Italijan, iz Rima (ja vem, da sem mahnjena na italijane)... Dolgo sva ircala, dokler se nama je marca 2004 (ko sva se z G vračale iz Calabrije - to zgodbo vam povem drugič) celo uspelo srečat na rimskem letališču... VesnaG se verjetno spomne kakšne kolobocije smo zganjali, da sva se uspela videt... Oba sva bila zelo vesela srečanja, dvomim pa, da so bili istega mnenja tudi potniki na letalu, ki je čakalo, da se še jaz spravim nanj.... Ne vem zakaj sva se čez nekaj časa čisto izgubila na medmrežju in se v zadnjih dveh letih nisva uspela srečat, oba preveč zaposlena z življenjem... No, včeraj sem ponovno naletela na njegovo številko in mu zaradi ljubega dolgočasja (malo pa tudi zaradi nostalgije) poslala sms.... pozno ponoči je odgovoril... Zjutraj sem vsa zaspana presenečeno brala sporočilo... Danes popoldne sva se spet srečala na spletu in klepetala, obujala spomine na stare čase.... Ni kaj... net je res lušna zadeva...
Danes sem torej dobre volje...

Jesen v meni...

Jesen u meni... Ja, ni kej... res lepa pesmica... Škoda, da je skupina Parni Valjak zapustila sceno... Njihovi koncerti so bili vedno pravo doživetje... Sploh tisti v Križankah...

No, tudi vame se je naselila jesen... Energija ne narašča... Vse je mirno in tiho... Če bi lahko v zrcalu videla svojo dušo, bi bila podoba po vsej verjetnosti taka: mirno jezero v katerem se zrcalijo obrisi dreves... ogledalo na gladini le občasno zmoti zlat ali bronast list, ki počasi odplava dalje... Idila... Upam samo, da je ne bo kdo poskušal razbiti... Vsaj do zime... Naj kar traja do pomladi...

Služba kliče....

Ostanite pisani

Zebe me...

Končno se spet malo spravljam pisat... Sicer je to kar težavno dejanje, saj me zebe ku sto mater... Ja ni kej, tudi letos zima že kar težaško trka na vrata in selitev puloverjev v omaro kjer so še pred nedavnim bivale majčke, oblekice, bluzice itd., se je zaključilo. Škoda. Ja, res me ful zebe in moja lastnica sploh ne razume, da je človeku, ki pač cel dan sedi in se ne giba precej bolj mraz kot nekomu, ki skače veselo naokrog. Upam, da jo bo kmalu srečala pamet... Kar kapnike imam na ušesih oz. niti ne kapnike marveč prave ledene sveče.

Ponovno sem v službi (kot že vsi veste) in v velikem precepu... Moj šef namreč želi, da se vrnem na bolniško, kar pa sploh ni enostavno... Počutim se namreč že zelo ok in bit stalno doma mi preseda... Poleg tega ti noben zdravnik ne da bolniške zgolj zato, ker ti je tako zapovedal šef... A ne? No, če kdo pozna takega zdravnika, naj mi posta njegovo cifro. Če bi vsaj imel moj malo prostih dni, bi bilo drugače... Mal crkljanja pod dekico bi v tem mrazu prav sedlo... Zjutraj, ko je potrebno vstat, je tako težko zapustit topel objem...

Jutri pride moj v.d. svakec s svojo drago.... V soboto bomo skupaj jadrali proti notranjosti Slovenije kjer nas prvo čaka kosilo pri Krištofu (moji najljubši gostilni trenutno (kar pa ne pomeni, da je všeč tudi moji denarnici)), nato pa še sprehod po Ljubljani... Upam, da ne bo dežja...

No, zdaj se grem malo pogret pod fen... Ne, saj ne... Bom se pa v deko zavila, da bom malo podobna teti Pehti - tisti od Kekca, saj veste...
Mejte se skrajno toplo in se še kej čujemo, a ne, a ne?

Back to work... ali Kako mi ne diši služba...

Danes se oglašam kar iz svoje so nice prenice pisarne... Me je že kuj zjutraj minila volja v službi ostat, ma kaj čmo... Je treba delat, da se lohk živi... (tku pravijo)...

Upam, da bom kmalu dobila kak odgovor (pozitiven seveda) na prošnje, ki jih tako pridno pošiljam okrog... Mogoče pa bom sprejela predlog Vesne G., si na bagrček namontirala frezo, kosilko, brano, plevnik, itd... ter odprla Vrtnarstvo na domu Vesna S., sp... Ni slaba ideja je tako?

Poleg tega, da mi ne diši na šiht zaradi že enkrat omenjenih razlogov, je zdaj zjutraj še pasje mraz in vsakodnevno zapuščanje tople posteljice in tuširanje v ledeni kopalnici prinaša le traume...

Upam, da bo kmalu bolje... (ne, ne bo, ma tolažim se lohk, a ne?)...

No torej, za zdaj je to vse... Ko bom doma, se spet oglasim... Mogoče....

Bodite pokošeni!

Rožce, rožce...

Dragi bralci, drage bralke... moj vrt je končno spet začel živet... No, potrebno je še marsikaj dodelat, ma vsaj nekaj novih rožic je posajenih in večina plevela leži na kompostu... Ma vam morem rečt, da je blo vse skupaj že pravi dizaster...Moj lubi bubi ni glih nadarjen za vrtnarstvo in se je torej vrtu pridno in na široko izogibal... Končno mi je uspelo prepričat vrtnarko mamo, da je prišla malo porit, pokopat in posadit... Včeraj sva se zjutraj zapodili v Obi in mojim že predhodno nabavljenim rožicam dodale še malo družbe (pa zemljo, lonce, gnojilo,...itd.) ... Račun ? 21 čukov, ki jim je potrebno dodat še tistih 23, ki sem jih po netu zapravila za ostale sadike... No torej, včeraj nam je uspelo posadit 7 vrtnic (2 roza, 2 beli, rumeno, rdečo in vijolično), 25 belih narcis, 10 rožnatih tulipanov + 15 roza narcis (nikoli nisem še v živo videla roza narcise), 4 grme temno modre sivke pa 3 grme roza sivke, 5 sadik blazinastega timijana (ja bravo pogruntali ste - cveti roza), 5 sadik blazinaste zvončnice, 5 sadik nekih drugih blazinic, 5 pastelnih lilij, grm resja in grm krizanteme v barvi resja... V škatli me čaka še 50 čebulic tulipanov, ki včeraj niso prišli na vrsto, vrečka spominčic in škatla trave... Te rastlince pridejo na vrsto drugi teden, ko bo vrtnarka mama s seboj pripeljala vrtnarja tatu... Vrt je namreč potrebno še v celoti prekopat, pognojit in dodat kar nekaj zemlje in gnojila (no vsaj tam kjer ni še rožic) tako, da bo travica res bujno rasla... Kdo jo bo kosil še ne vem, ma si bom že kej zmislila... Kot vidite bo moj vrtek spomladi prav lepo zgledal (če se bodo rožce odloile, da se bodo prijele in zrasle seveda)... Upajmo samo, da nama bo lastnica podaljšala pogodbo, da bom lahko v cvetju tudi uživala (drugače ji bom pa vse ven porila ha!) Toliko za zdaj... Se še javim, če se kam ne spravim... Bodite v cvetju! Lupčka!

Veverička, veverička...

Dolgčas in ideje

Danes se res ne dogaja nič posebnega... Moja asistentka je ravnokar odpeketala domov in tako bom samevala doma dokler se moj ne prikaže iz službe... Glede na to, da ima danes še zdravniški za podaljšanje izpita za avto, predvidevam, da bom samevala nekje do šestih... Kuhala za spremembo nisem nič, saj je danes on na vrsti... Pustimo se presenetit...

Od kar sem doma na bolniški, sem postala prava gospodinja... Ja ja res je... Kuham, pucam, perem, šivam... No ja, nekatere od teh stvari (več ali manj vse :P) počne moja asistentka, ma jo budno nadzorujem in vsaj vem, da je vse res narejeno... Če ji pustim le listek oziroma navodila, imam vedno občutek, da ni vse tako kot bi moralo biti...

Jutri pride dol mama za par dni (gre asistentka na dopust) in v planu je mega sajenje rožic in oblikovanje vrta... Pred dnevi sem namreč dobila paket od Bekkerja (http://www.bakker-holland.si/)... Zapravila sem en veeelik kup denarja za en še kar velik kup rožic.... Upajmo, da bodo cvetele in živele...

V.d. svak se je napovedal za naslednji vikend... Baje pride z njim tudi v.d. tašča... To me ne naudušuje ravno preveč ma ka čmo...

Začela sem pošiljati prošnje za šiht... Bomo videli kakšni bodo odzivi...

Bolj kot se oziram po hiši, bolj mi je jasno, da bom morala še marsikaj dodelat... Slikca tam, vaza tle... Predvsem si morem nabavit več rožic... Če bi blo to moje, bi verjetno kar vse ven pometala in začela na novo... Prostori so super, sam oprema v nekaterih je pa res za .... In ko mi je dolgčas opazim še več stvari, ki bi jih lahko spremenila... Zadnja idea? V kopalnici bi bolj pasal stenski radiator.... taki velik do stropa... Pa v dnevni bi blo fajn garnituro zrihtat... en tak fajn kavč, da se lahko v njega zlekneš in uživaš v dobrem filmu... Pa tapison bo treba menjat... Itd itd...Skratka idej je malo morje... sam v prakso jih je treba spravit...

Vceraj sem pogruntala kako se posta filmčke... In to prav sama sama... Ne moreš verjamit...

No včeraj je bil itak mal čuden dan... Celo po Jernejčku se mi je stožilo... G in Nives že vejo za koga gre ;).... pa po starih časih, ko so še obstajali civilni vojački (in njihovi simpatični kolegi)...

Toliko za zdaj... Botide jesenski
Lupčka

Otrocicki ne poslusat ;)

No ja... malo je huda... ma mi je bla takooo luskana....

Kratek (yeah right) povzetek preteklih dni

Ojej...zdaj je pa res že skrajni čas, da se kaj oglasim... Včasih kar pozabim na blog... Ja ja vem, da ni lepo od mene ma je toliko drugih zanimivih stvari.... No, poglavje trgatev smo zaključili 1. oktobra... vina bo full in baje bo močno za znoret... Žur je bil... ljudi več kot grozdja... Klasika... Za Martina se torej vidimo, da provamo kako je ratalo ne?

Mačkona sta oba ratala evnuha... V soboto je še Chicco izgubil svojo moškost... No, vsaj ne bo smrdečih lužic okrog po hiši... Sicer vem, da se ta poseg vsem moškim zdi velika brutalnost... Ma v svetu mačk je to edini način, da ljubljena živalica preživi več let s tabo... (po besedah veterinarke)...

Ta vikend mi je moja draga sestrica pustila v varstvu Tristana (moj 7 letni nečakec)... No, prvi večer je bil zelooo priden (mogoče tudi zato, ker je bil pokonci od 4-h zjutraj)... Druga dva dneva pa čista katastrofa.... Pravilo, ki ga ne bom pozabila : Nikoli ne pelji otrok v trgovino.... To bi imel, pa to, pa ono, pa tretje... Bankrot skratka... Saj ni dobil vsega kar je hotel, je pa vseeno kar nekaj izsilil... Ma ja... Dokler ni moj lahko še delam te napake... :P

No, v petek sem po dolgem času spet videla VesnoG... Komaj sem čakala, da se vidimo in malo počokulamo pri kafetku, ma je pridrvel moj vrtec in še 50 (no ne glih 50, ma kažin je bil ku da bi jih blo) ljudi zdraven, tako da se nismo mogle menit tku ku smo hotele... Upam, da kmalu ponovimo in takrat, če pride kdo, bo pač ostal pred vrati... Aja... G. hvala za full luškan komentar... Nives je imela prav... res mi je bil všeč... Sicer pa veš, da uživam v branju tvojih blogov.... Vsaj zvem kaj počneš in se malo nasmejem zdraven... No, to bi ti sicer lahko napisala v komentarje, ma itak vem, da boš tle tudi prebrala...

Te dni pričakujem obisk v.d. svaka... No, sicer še ni točno ziher kdaj se bo primajal (zmeden do 100) ma baje bo to kmalu... Upam... Ker se mi že pošteno toži po njegovi slastni kuhariji... Mmmm njami...

Drugi teden se vrnem v službo... Ne zato, ker pogrešam službo, ma zato, ker je plača, ko si na bolniški tako mizerna, da ni omembe vredno... Je treba delat... Kaj čmo... No, saj mi ne bo škodilo spet malo migat oziroma it med ljudi... Vsaj računalnik se bo odpočil... Goblen je pa itak že pri koncu... Aja,... Delam goblen... Pa drugi me že čaka v omari... Pront za dolge zimske dni, ko bo moj na šihtu, jaz pa revca sama doma... :P

Mamma moja kok so lepi dnevi zunej... ste opazli? Tle na obali še tolko bolj... Upajmo, da bo trajalo...

No, mislim, da sem dovolj nakladala za danes... Oziroma za zdaj... Mogoče se še vrnem... Grožnja? Could be ;)...Bodite krotki...